ZAKAJ BI MORAL BITI OVES DEL VAŠE PREHRANE

WHY OATS SHOULD BE A PART OF YOUR DIET

V zadnjih letih je popularnost ovsa zopet začela naraščati, saj raziskave odkrivajo čedalje več njegovih pozitivnih učinkov na naše zdravje in njegovih potencialnih koristi v hrani, krmi in kmetijstvu.(1) Če vas zanima katerih, vam bo ta članek razsvetlil nekatera zanimiva dejstva, ki so vam o tem popularnem žitnem zrnu morda še neznana.

Vrednost ovsa in njegovih prehranskih atributov sega že v starodavne čase.(2) Vendar pa je v dvajsetem stoletju globalna pridelava ovsa upadla zaradi pridelave poljščin, ki več obrodijo, kot so pšenica, koruza in ječmen. Danes oves predstavlja le 1,3% pridelave žit na svetu.(1) Na srečo prehrambna industrija vlaga veliko truda v večjo uporabo ovsa v novih prehrambnih izdelkih.(2) To lahko pripišemo številnim razlogom.

Hranilna vrednost ovsa

Prva stvar na katero morda pomislite, ko je govora o hranljivi vrednosti ovsa, je njegova vsebnost vlaknin. Čeprav je to le vrh ledene gore, je tudi dobra iztočnica.

Oves vsebuje obe vrsti vlaknin: topne, ki se lahko raztopijo v vodi in topne, ki se ne morejo. Oboje imajo pozitiven učinek na človeško zdravje, medtem ko imajo netopne vlaknine tudi odvajalno funkcijo.(3) Oves vsebuje kar 11% vlaknin, enako kot polnozrnata pšenica, a več kot polnozrnati rjavi riž (4%) in polnozrnata koruza (7%). Razmerje med topnimi in netopnimi vlakninami v ovsu je 58% in je veliko višje kot pri polnozrnati pšenici in polnozrnati koruzi.(3) To je tudi razlog zakaj je oves posebno bogat z beta-glukani, topnimi vlakninami, ki lahko znižujejo raven vašega holesterola.(3) 

Prav tako oves vsebuje višje vrednosti proteinov, ko ga primerjamo z drugimi žitaricami, ki jih pogosto uživamo, kar je razvidno iz Slike 2. Tudi sama kvaliteta proteinov je boljša kot pri polnozrnati pšenici in koruzi, saj oves vsebuje zaželeno ravnovesje ključnih aminokislin.(3) Še več, oves vsebuje dvakrat več lipidov v primerjavi z žitaricami kot so polnozrnata pšenica, koruza in dolgozrnati beli in rjavi riž.(3) 

Oves ima tudi precejšno količino B vitaminov, kot so tiamin, riboflavin, niacin, B6 in folat, kot tudi raznih mineralov.(3)

Oves in človeško zdravje

Vse več je študij na temo ovsa in, kot se pogosto zgodi, tudi tu študije poglabljajo naše razumevanje ovsa in njegovega vpliva na naše zdravje, a hkrati odpirajo še več vprašanj. Poglejmo, kaj vemo do sedaj.

Študija je namignila, da bi lahko uživanje dveh do štirih porcij kuhane ovsene kaše na teden znižalo tveganje za koronarno srčno obolenje kar za 30%.(4) Metaanalize so prav tako pokazale, da dnevno uživanje topnih vlaknin iz ovsa znižuje nivo skupnega holesterola. Po drugi strani pa klinične študije ne prikazujejo doslednih rezultatov pri uravnavanju visokega krvnega tlaka.(5) Uživanje polnozrnatega ovsa je nadalje povezano z nižjim tveganjem za diabetes tipa 2 pri zdravih posameznikih, pri ljudeh, ki že imajo diabetes, pa je imelo različne učinke.(5) 

Oves pripomore k črevesnemu zdravju, saj lahko pozitivno vpliva na črevesni imunski sistem, uravnava občutek sitosti, povečuje težo blata in morda celo deluje kot prebiotik.(5) Dolgoročno uživanje ovsa ali ovsenih otrobov, ima lahko pozitivne učinke za ljudi s sindromom razdražljivega črevesa in ulceroznim kolitisom, ter lahko deluje protivnetno.(2) A o točnem učinku ovsa na zdravje našega črevesja se moramo še veliko naučiti, saj to področje še raziskujejo.(5) 

Prav tako pa se oves uporablja za zdravljenje raznih dermatoloških bolezni, kot so atopijski dermatitis, kontaktni dermatitis, pruritično dermatozo, sončne opekline in druge.(5) Obstajajo tudi študije, ki namigujejo, da bi oves lahko imel obrambne lastnosti proti določenim vrstam raka na prebavilih. Žal pa na to le namigujejo in če želimo ugotoviti, ali je v tem kaj resnice, so potrebne nadaljnje študije.(5) 

Oves in celiakija

Oves lahko uživamo ne glede na našo prehrano, tudi če je le ta brezglutenska.

Sprva je veljalo, da tudi oves vsebuje gluten, ki je povzročitelj celiakije. A v devetdesetih letih so številne študije dokazale, da lahko tudi pacienti s celiakijo uživajo oves brez kakršnih koli znakov črevesnega vnetja.(1) Lahko pa oves celo izboljša nekatere vidike brezglutenske prehrane, saj zagotavlja večji vnos vitaminov, mineralov in vlaknin, znižuje pa vnos soli.(1) 

A zato, da je oves varen za ljudi s celiakijo, mora biti proizvodnja le tega brez kontaminacije z glutenom, kar ni tako preprosto kot se morda zdi. Ostanki zrn žit, ki vsebujejo gluten, lahko ostanejo v zemlji, ki se jo obdeluje, v organskih gnojilih, mlinu in tovarni.(1) Le nekaj zrn žit z glutenom na kilogram vodi v kontaminacijo, ki je visoko nad 20ppm (število delcev na milijon), kar je dovoljena količina glutena, ki ga produkt lahko vsebuje, da se ga še smatra kot brezglutenskega.(1) To pomeni, da mora oves priti iz strogo kontrolirane brezglutenske proizvodne verige.(1)  

Zaključek

Izdelki iz polnozrnatega ovsa imajo pozitiven učinek na naše zdravje in lahko izboljšajo ali celo preprečijo nekatera zdravstvena stanja. Več poudarka bi morali dati na izobraževanje potrošnika o učinkih ovsa na zdravje, na ustavljanje padca njegove proizvodnje in povečati uživanje ovsa.(5) Zdaj, ko ste prebrali ta članek, ste na dobri poti, da postanete del rešitve!


Viri:

(1) Smulders MJM, van de Wiel CCM, van den Broeck HC, van der Meer IM, Israel-Hoevelaken TPM, Timmer RD, idr. Oats in healthy gluten-free and regular diets: A perspective. Food Res Int. 2018;110:3-10.

(2) Martínez-Villaluenga C, Peñas E. Health benefits of oat: current evidence and molecular mechanisms. Current Opinion in Food Science. 2017;14:26-31.

(3) Gulvady AA, Brown RC, Bell JA. Nutritional Comparison of Oats and Other Commonly Consumed Whole Grains. Oats Nutrition and Technology. 2013;p. 71-93

(4) Liu S, Stampfer MJ, Hu FB, Giovannucci E, Rimm E, Manson JE, idr. Whole-grain consumption and risk of coronary heart disease: results from the Nurses’ Health Study. American Journal of Clinical Nutrition. 1999;70: 412–419.


(5) Kris-Etherton P. Overview: Current and Future Perspectives on Oats and Health. Oats Nutrition and Technology. 2013;p. 427-37.